Z novelo ZDDV-1J se v slovenski pravni red prenašajo določbe Direktive Sveta (EU) 2016/1065 in nekatere določbe Direktive Sveta (EU) 2017/2455. S tem se uvaja enotna evropska obravnava kuponov z vidika DDV.
Sprejeta novela definira pojem kupona in opredeljuje vrste kuponov. Določa čas nastanka obveznosti obračuna DDV in davčne osnove za določeno vrsto kuponov.
Kupon pomeni instrument, v zvezi s katerim obstaja obveznost, da se sprejme kot plačilo ali delno plačilo za dobavo blaga ali opravljanje storitev. Pri tem so blago, ki bo dobavljeno, ali storitve, ki bodo opravljene, ali identiteta njihovih morebitnih dobaviteljev navedeni na samem instrumentu ali v pripadajoči dokumentaciji, vključno s pogoji uporabe takšnega instrumenta.
Nova pravila glede kuponov se nanašajo samo na kupone, ki se lahko unovčijo za dobavo blaga ali opravljanje storitve. Ne veljajo pa za instrumente, ki imetniku zagotavljajo popust ob nakupu blaga ali storitev, ne zagotavljajo pa mu pravice do prejetja takšnega blaga ali storitve.
Opredeljeni sta dve vrsti kuponov:
- enonamenski kupon: kupon, v zvezi s katerim sta ob njegovi izdaji znana kraj dobave blaga ali opravljanja storitev, na katere se nanaša kupon, in DDV, ki ga je treba plačati za navedeno blago ali storitev;
- večnamenski kupon: kupon, ki ni enonamenski kupon.
Enonamenski kupon
Obveznost obračuna DDV pri enonamenskem kuponu nastane ob njegovem prenosu s strani davčnega zavezanca, ki deluje v svojem imenu. Ob takem prenosu se torej šteje, da je blago dobavljeno ali storitev opravljena. Dejanska izročitev blaga ali dejansko opravljanje storitev, ki jo dobavitelj opravi v zameno za enonamenski kupon, kot plačilo v delu ali v celoti, ne pomeni ločene transakcije.
Če dobavitelj blaga oz. storitev in izdajatelj enonamenskega kupona ni isti davčni zavezanec, se šteje, da je dobavitelj opravil dobavo blaga izdajatelju kupona.
Večnamenski kupon
Za razliko od enonamenskega kupona, obveznost obračuna DDV pri večnamenskem kuponu ne nastane ob njegovem prenosu, ampak šele pri dejanski izročitvi blaga ali dejanskem opravljanju storitev v zameno za večnamenski kupon, ki ga dobavitelj sprejme kot plačilo ali delno plačilo za to dobavo oziroma izvedbo.
Pri večnamenskem kuponu davčno osnovo za dobavo blaga oz. opravljeno storitev predstavlja plačilo za vrednostni kupon. V primeru, da takšnega podatka ni, je davčna osnova denarna vrednost, ki je izkazana na samem kuponu, ki je zmanjšana za vrednost DDV, plačanega za dobavo blaga ali storitve.
Podrobno si lahko o spremembah preberete na spodnji povezavi.